Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. 

V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.

Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.

Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.

Nove zahteve za raziskave, financirane v okviru programa Obzorje Evropa 2021–2027:

• Izvzetje iz obveznosti, povezanih z upravljanjem raziskovalnih podatkov, ni več mogoče.
• Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu z načeli FAIR, izdelati morajo načrt upravljanja podatkov in ga redno posodabljati.
• Zagotoviti je treba odprt dostop do podatkov v skladu z načelom “odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno”, kar pomeni, da podatkov v utemeljenih primerih ni mogoče objaviti, na primer, ko je to v nasprotju z varstvom osebnih podatkov ipd.
• Upravičenci morajo podatke deponirati v podatkovni repozitorij in jih objaviti (če je to mogoče).
• Podatki, ki bodo objavljeni, morajo biti objavljeni pod licenco CC-BY ali CC0 ali drugo enakovredno licenco.
• Stroški za upravljanje podatkov (shranjevanje, obdelava, priprava na arhiviranje itd.) so upravičeni stroški v času trajanja nepovratnih sredstev.
• V programu dela se lahko, kadar je upravičeno, določijo tudi dodatne obveznosti, da bi se za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih uporabljal Evropski oblak odprte znanosti (EOSC).

Glinos, Kostas: Making Open Science the new normal. Zenodo. http://doi.org/10.5281/zenodo.3688670

Tudi založniki znanstvenih revij poleg financerjev vse pogosteje zahtevajo, da avtorji poleg svojih publikacij objavijo tudi svoje raziskovalne podatke. Zahteve založnika so lahko različne – od objave podatkov v obliki priloge (ang. supplementary material) do objave podatkov v podatkovnem repozitoriju po lastni izbiri.

Primer: Springer Nature

Kodeks etike in integritete za raziskovalce na Univerzi v Mariboru: "Raziskovalci in Univerza v Mariboru zagotavljajo najvišjo možno raven dostopa do podatkov ter hkrati zagotavljajo, da se dostop do podatkov omeji v potrebnem obsegu. Kjer je to mogoče, je potrebno zagotoviti, da je upravljanje podatkov skladno s t. i. načelom FAIR (Findable, Accessible, Interoperable and Re-usable), na podlagi katerega je upravljanje podatkov urejeno na način, ki zagotavlja, da so podatki na voljo, dostopni, omogočajo povezljivost ter ponovno uporabo."