Skip to Main Content

Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Citiranje podatkov

Citiranje raziskovalnih podatkov je pomemben vidik raziskave – omogoča spremljanje dela raziskovalcev in ponovitev raziskave v enakih ali podobnih pogojih. Olajša dostop do znanstvenih člankov in zagotavlja pravilno priznanje avtorstva. Poleg tega omogoča dokazljivost tez v raziskovalnih prispevkih. Zato je pomembno, da med raziskavo raziskovalne podatke zberemo, jih nato objavimo v repozitoriju ter jih pravilno navedemo v prispevku.

Ustrezno citiranje podatkov omogoča drugim raziskovalcem, da lažje najdejo in dostopajo do nabora podatkov za namene repliciranja ali preverjanja njihovih rezultatov, kar je del dobre znanstvene prakse. Tako lahko preprosto lociranje in dostop do podatkov olajša njihovo razpoložljivost in spodbuja ponovno uporabo.

 

Citiranje med besedilom:

  • zagotovimo dovolj informacij, da se na seznamu referenc najde sklic na navedene podatke
  • navedba podatkov mora biti v neposredni bližini trditev, ki temeljijo na citatu
  • vključene so lahko dodatne informacije, ki identificirajo določene podatke, ki podpirajo trditev (npr. grafični podatki na sliki x prikazujejo  porazdelitev izbranih mer v podatkih [avtor(ji), leto, izvleček uporabljenih podatkov]).

 

Celoten citat:
Tudi citati podatkov morajo biti vključeni v bibliografijo. Citiranje podatkov je zelo podobno citiranju publikacij, priporočljivo pa je vključiti naslednje elemente:

  • avtor(ji) ali sodelavec(i)
  • datum objave
  • naslov nabora podatkov
  • repozitorij/arhiv
  • identifikator (npr. DOI, Handle) ali URL vira
  • različica (če ustreza)
  • datum dostopa (če ustreza)

 

Standardi citiranja podatkov
Izberemo standard za citiranje podatkov, ki je veljaven na našem znanstvenem področju, ali ki ga priporoča repozitorij, v katerem so podatki arhivirani. Praksa navajanja podatkov še vedno ni enotna, zato obstajajo različni standardi. Postopek citiranja podatkov je podoben citiranju znanstvenih publikacij. Vendar pa je citiranje podatkov lahko težavno zaradi bolj dinamične narave samih podatkov v primerjavi s klasičnim postopkom citiranja znanstvenih publikacij. Na primer, nabor podatkov je lahko sestavljen iz več različic neobdelanih podatkov ali predstavlja del večjega nabora podatkov. Sam nabor podatkov se lahko sčasoma spremeni, saj lahko raziskovalci spremenijo ali dodajo več podatkov. Zato nabor podatkov potrebuje trajni identifikator, ki ga je mogoče dodati pri citiranju, da se nabor podatkov ustrezno spremlja. Repozitorij Zenodo npr. omogoča dodelitev identifikatorjev DOI posameznim različicam objektov.

 

Primeri citatov podatkovnih objav:

  • Arhiv družboslovnih podatkov:
Petravić, L., Arh, R., Gabrovec, T., Jazbec, L., Rupčić, N., Starešinič, N., ... Slavec, A. (2021). Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2, 2020: Priložnostni vzorec [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SARSPR20. https://doi.org/10.17898/ADP_SARSPR20_V1

 

  • Dryad:
Li, Yanjun; Gao, Yingzhi; van Kleunen, Mark; Liu, Yanjie (2022), Data from: Interactive effects of herbivory and the level and fluctuations of nutrient availability on dominance of alien plants in synthetic native communities, Dryad, Dataset, https://doi.org/10.5061/dryad.fj6q573vn
{{system_footer}}