Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Priporočila za organizacijo raziskovalnih podatkov:

• pripravi se struktura map, ki bo ustrezala potrebam raziskovalnega projekta. Pri tem smo pozorni na vrsto raziskovalnih podatkov in na način, na katerega bodo organizirani tako neobdelani kot analizirani podatki, metode, dokumentacija in druge podporne datoteke.
• mape poimenujemo z edinstvenimi imeni, ki ustrezajo raziskovalnemu projektu
• določimo ustrezno globino hierarhije map: pregloboka hierarhija bo povzročila veliko število klikov do želene datoteke, medtem ko bodo mape s preplitko hierarhijo vsebovale preveč datotek
• označevanje (ang. tagging) datotek nam pomaga najti datoteke v mapah raziskovalnega projekta: oznake so ključne besede, dodeljene datotekam, ki morajo biti preproste in dosledno uporabljene, s katerimi označujemo in iščemo lokalne datoteke npr. znotraj sistemov Windows in macOS ali z uporabo programov, kot so Adobe Acrobat, Adobe Bridge in TagSpaces, ki je združljiv z Windows, macO in Linux.

Vir: UK Data Service

S časom med trajanjem raziskovalnega projekta postane razlikovanje med več različicami datotek oteženo, zlasti, če z istimi datotekami dela več oseb. Verzioniranje ali nadzor različic raziskovalnih podatkov je proces upravljanja sprememb datotek med raziskavo ali projektom. Za razumevanje sprememb je zaželeno dokumentirati zgodovino sprememb – kdo, kdaj in zakaj je spremembe naredil. Naslednja priporočila temeljijo na smernicah Univerze v Utrechtu:

Priporočila za verzioniranje raziskovalnih podatkov:

• pozorni smo na na zaščito neobdelanih podatkov. Ker predstavljajo osnovo za celotno analizo, je pomembno, da ostanejo nespremenjeni. Shraniti jih je treba na ločenem in zaščitenem mestu od lokacije delovnih različic raziskovalnih podatkov, na primer v posebni mapi samo za branje. Prav tako je treba kopije neobdelanih podatkov shranjevati na več lokacijah – na osebnem računalniku, na izmenljivih medijih in v oblaku.
• odločimo se, koliko in katere različice datotek bomo hranili, kako dolgo in kako jih bomo organizirali
• različne različice datotek enotno identificiramo z uporabo lastnega dogovora o poimenovanju. Določeno različico najlažje prepoznamo tako, da dodamo številčno oznako, kot je v1, v2_6 ali datum (LLLLMMDD)
• samodejni nadzor različic datotek je možen s programskimi rešitvami, kot je Github