Skip to main content

Nepoštene založniške prakse

O nepoštenih in nezaupanja vrednih založniških praksah (npr. ugrabljene, lažne revije, založne in baze, zavajajoče metrike...), ki so avtorju lahko v pomoč pri izbiri revije za objavo svojih del in ki bi jih morali poznati vsi avtorji in raziskovalci.

Nepoštene založniške prakse

Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju

Kakor nam elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, se posledično lahko ujamemo tudi v njegove pasti. Na tem mestu moramo povdariti, da to ni posledica odprto dostopnih revij, pač pa elektronskega založništva sploh. Objava v tovrstnih revijah in udeležba na tovrstnih konferencah lahko pusti velike posledice na področju vrednotenja našega znanstveno-raziskovalnega dela.

Med praksami nezaupanja vrednega založništva lahko zasledimo:

-  ugrabljene, plagiatorske, grabežljive in zavajajoče revije.

- ugrabljeni, plagiatorski, grabežljivi in zavajajoči založniki, ter

- zavajajoče konference.

 Ugrabljene ali plagiatorske revije so tiste, ki prevzamejo identiteto že uveljavljanje revije, brez vednosti založnika.

Grabežljive so tiste revije, ki so sicer priznane, vendar je potrebno založniku za objavo v njih plačevati visoke APC-je in imajo tudi zelo visoke naročnine.

Vse več pa se pojavlja zavajajočih revij in založnikov, ki obljubljajo visoke faktorje vpliva, indeksiranosti v priznanih mednarodnih bazah..., v resnici pa prikazujejo lažne metrike, lažna uredništva...

Kako ugotoviti ali gre za ugrabljeno, plagiatorsko, grabežljivo ali zavajajočo revijo?

Novo prosto dostopno orodje THINK CHECK SUBMIT  vam omogoča lažje odkrivanje nezaupanja vrednih revij in založnikov. Sestavili so seznam dejstev, ki jih je smiselno preveriti, preden se odločimo, pri kateri reviji ali založniku bomo objavili svoje delo.
Orodje so razvili  pri DOAJ, s projektnimi partnerji: Association of Learned & Professional Society Publishers (ALPSP)BioMed CentralDirectory of Open Access Journals (DOAJ)INASP International Standard Serial Number organization (ISSN) Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche – Association of European Research Libraries  (LIBER)Open Access Scholarly Publishers Association (OASPA),Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition (SPARC), Springer Nature, International Association of STM Publishers (STM), Ubiquity Press, UKSG in nekateri posamezni založniki.

V direktoriju Directory of Open Access Journals (DOAJ)  lahko preverimo ali je revija ne seznamu preverjenih, zaupanja vrednih odprto-dostopnih revij. Prav tako lahko to preverimo v WoSSCOPUSUlrich's Periodicals Directory bazi, ter v bazi JCR in SNIP faktorjev. Pri tem moramo seveda upoštevati, da novejše revije faktorjev vpliva še nimajo. 

Pred leti je knjižničar v ZDA objavil Bealove sezname nezaupanja vrednih samostojnih revij  LIST OF STANDALONE JOURNALS, nezaupanja vrednih založnikov LIST OF PUBLISHERS , zavajajočih metrik Misleading Metrics. Ti seznami so nam lahko samo v pomoč, niso pa v stroki priznani, saj so nastali na osnovi osebnih kriterij gospoda Beala. 

V OSICD so pripravili zelo uporaben in priročen portal o nepoštenih založniških praksah v akademskem okolju, v katerem prav tako lahko poiščete koristne informacije.o nepoštenih založniških praksah.

V kolikor pa še vedno niste prepričani, ali je revija oz. založnik, ki vas je povabil k sodelovanju, zaupanja vreden, se lahko obrnete na vašo matično knjižnico ali na redaktorja bibliografije v UKM.

 
 

Nekaj bližnjic

Poglejte razmišljanja in prikaz problemov v praksi o plenilskih revijah, ki je nastal pod okriljem Arnes-a:

Pogovor ob kavi: Kako plenilske revije in konference vplivajo na znanstvenike?

 

 

Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja na FDV v Ljubljani je odprla nov raziskovalni vodič "Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju" . V tem raziskovalnem vodiču lahko najdete pogosta vprašanja, nasvete pri izbiri založnika ali revije, nekatere konkretne primere lažnih revij.

 

dr. Janja Hojnik: Roparske revije v znanosti, 2016 (video posnetek)

 

{{system_footer}}