Nepoštene založniške prakse

Značilnosti plenilskih, nezaupanja vrednih revij:

• isti uredniški odbori pri večih revijah z različnih področij istega založnika,
• izmišljena imena (npr. Prof. Dr. Vienna S. Franz) članov uredniškega odbora,
• v uredniških odborih imena priznanih strokovnjakov brez njihovega vedenja,
• ime revije je zelo podobno priznani znanstveni reviji,
• recenzentski postopek se ne izvaja,
• sklicevanje na neresničen faktor vpliva (zavajajoče metrike),
• sklicevanje na vključenost v priznane, mednarodne zbirke, kar v resnici ne drži,
• zelo hitra objava "recenziranega" prispevka, ...

Značilnosti ugrabljenih oz. plagiatorskih revij:

• prevzemajo identiteto priznane, že uveljavljene revije:
  • zelo podoben, včasih celo identičen naslov,
  • navajajo isto ISSN številko z namenom zavajanja, 
  • na spletni strani, ki ima podobno poimenovanje spletnega naslova kot originalna revija, vabijo avtorje k objavi.

Značilnosti zavajajočih konferenc:

• zavajanja glede konference same (v resnici se ne izvede),
• uporaba podobnih imen priznanih konferenc,
• isti organizator ponuja konference z različnih strokovnih področij (lahko celo na isti dan),
• isti organizator v okviru ene konference združi različna strokovna področja,
• vsebina prispevka ni pomembna,
• ni zagotovljenih recenzij, ...

Pojavljajo se novi ponudniki vrednotenja, ki pa pri svojih metrikah upoštevajo nepoštene založniške prakse. Včasih so za spletnimi stranmi nezaupanja vrednih revij in spletnimi stranmi zavajajočih metrik, ene in iste osebe. Pri tem zavajajo z faktorji vpliva, ki imajo zelo podobna imena kot  priznane metrike (JCR,SNIP), npr.: Global Impact Factor, Journal Impact Factor (JIF), SJIF, …

V kolikor še vedno niste prepričani, ali je revija oz. založnik, ki vas je povabil k sodelovanju, zaupanja vreden, se lahko obrnete na vašo matično knjižnico, na Bernardo Korez, redaktorico bibliografije ali na Jernejo Grašič.