Kakor nam elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, se posledično lahko ujamemo tudi v njegove pasti. Na tem mestu moramo poudariti, da to ni posledica odprto dostopnih revij, pač pa elektronskega založništva sploh. Odprto dostopne znanstvene revije morajo slediti enakim strogim recenzentskim postopkom urejanja kot vse druge znanstvene naročniške revije. Nekateri založniki uporabljajo te nezaupanje vredne prakse zaradi denarja, obstajajo pa tudi takšni založniki, ki so lahko samo neizkušeni in nevešči tega področja. V vsakem primeru lahko objava pri nezaupanja vrednem založniku in udeležba na tovrstnih zavajajočih konferencah pusti velike posledice na področju vrednotenja našega znanstveno-raziskovalnega dela.
Med praksami nezaupanja vrednega založništva lahko zasledimo:
Zraven teh poznamo tudi grabežljive revije uglednih mednarodnih založb, ki za objavo članka avtorjem zaračunavajo zelo visoke zneske (npr. 3000 ali 5000 EUR na članek). Takšne revije so uvrščene v mednardono priznane zbirke WoS ali Scopus. Izdajatelj na račun tega dejstva beleži visoke dobičke, medtem ko avtorji za objave plačujejo, recenzenti delajo zastonj, istočasno pa knjižnice plačujejo visoke naročnine.
Lahko bi rekli, da »plenilski« založniki uporabljajo zavajajoče prakse, da privabijo avtorje, da objavljajo pri njih. Izkoriščajo poslovni model odprtega dostopa (kjer avtor plača) za svoj dobiček, z zelo malo ali nič strokovnega pregleda ali urejanja. Avtor plača za storitev, ki je v resnici ne dobi. Strokovni pregled oz. recenzija je zelo pomemben postopek nadzora kakovosti ter koristna povratna informacija za avtorje. Avtorje opozori na morebitne napake v članku ali vrzeli v literaturi, ki so jih morda spregledali.
Objava pri nezaupanja vrednem založniku in udeležba na tovrstnih zavajajočih konferencah lahko pusti velike posledice na področju vrednotenja našega znanstveno-raziskovalnega dela. Prav tako se ta "lažna znanost" lahko uporablja splošno v družbi kot neke vrste znanstvena podpora za prodajo različnih izdelkov.
V kolikor še vedno niste prepričani, ali je revija oz. založnik, ki vas je povabil k sodelovanju, zaupanja vreden, se lahko obrnete na vašo matično knjižnico, na Bernardo Korez, redaktorico bibliografije ali na Jernejo Grašič.
Raziskovalni vodič je namenjen objavi informacij o nepoštenih založniških praksah. Odločitev o tem, kje objaviti, je izključno odgovornost avtorjev.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.
