Bibliografija raziskovalcev na UM

Splošni akt o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (od 1. 1. 2023) določa kriterije znanstvenega vrednotenja v Sloveniji. Velik poudarek je tudi na kvantitativnih bibliografskih merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temeljijo na razvrstitvi del v COBISS po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.

Pri tem se znanstveni članki razvrščajo v različne stopnje znanstvene uspešnosti (Razlaga pomena oznak Z1, Z2 in S.), kar je predpisano in razloženo v prilogah Metodologija ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti

Izjeme mednarodnih baz podatkov, revij in mednarodnih založb, ki se upoštevajo pri točkovanju so navedene v seznanih, ki jih pripravljajo OSIC-i:

-   Mednarodne bibliografske baze podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-A)

-  Revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B)

-  Mednarodne založbe, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-C)

- Zaključene znanstvene zbirke podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-D)

Večkrat se avtorji sprašujejo, kaj je SNIP in kako vpliva na vrednotenje znanstveno raziskovalnega dela.

Poznamo več faktorjev vpliva. V Sloveniji se za vrednotenje najdlje uporablja JCR (Journal Citation Reports), ki je faktor vpliva Web of Science (WoS), vedno bolj pa se uveljavlja tudi SNIP (Source Normalized Impact per Paper), ki je faktor vpliva podatkovne baze SCOPUS.

Kadar se revija ali zbornik nahaja v obeh bazah, se v izpisu osebne bibliografije na koncu posameznega dela izpišeta oba faktorja vpliva. Pri vrednotenju del s področja družboslovja in humanizma se upošteva tisti, ki je za avtorja ugodnejši. Za ostala področja (naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika in interdisciplinarne vede) se upošteva samo JCR.

Pri izpisu bibliografije je na koncu vsakega zapisa za dela, ki so indeksirana v WoS ali SCOPUS naveden faktor vpliva in datum, ko je bila izvedeno zadnje ažuriranje podatkov med bazami WOs - COBIS oz SCOPUS - COBISS.

Primer 1:  

[COBISS.SI-ID XXXXXXXXX], [JCR, SNIP, Scopus do 21. 3. 2021]  

Repozitoriji ustanove so odprto dostopne podatkovne zbirke, ki na enem mestu zbirajo podobe, disertacije, izobraževalno gradivo, raziskave, raziskovalne podatke itd. neke ustanove. Na Univerzi v Mariboru  je takšen repozitorij DKUM (Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru).

Evropska politika prostega dostopa zahteva prosto dostopne objave vseh raziskovalnih dosežkov financiranih z javnimi sredstvi. Tako je obveza, da so vsi raziskovalni dosežki, financirani iz razpisa HORIZON 2020 prosto dostopni. Tem trendom sledi tudi Slovenija, saj je septembra 2015 sprejela NACIONALNO STRATEGIJA ODPRTEGA DOSTOPA DO ZNANSTVENIH OBJAV IN RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI 2015-2020 in pa maja 2017 AKCIJSKI NAČRT IZVEDBE NACIONALNE STRATEGIJE ODPRTEGA DOSTOPA DO ZNANSTVENIH OBJAV IN RAZISKOVALNIH PODATKOV V SLOVENIJI 2015‒2020 .

Z objavo znanstvenih del, katerih raziskave so financirane z javnimi sredstvi, v institucionalnem repozitoriju in v prosto dostopnih revijah, ki jih lahko poiščejo na DOAJ seznamu (Directory of open acces journal), avtorji zadostijo pogojem razpisa HORIZON 2020, Horizon Europe in nacionalni strategiji odprtega dostopa.

Osnovne podatke in novosti o odprtem dostopu najdete tudi na spletni strani Odprta knjižnica, ter vodiču OdprimoUM

Slovenske univerze so leta 2013 s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vzpostavile nacionalni portal odprte znanosti . Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in podatkov raziskav vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja. Gre za nacionalni repozitorij prosto odprtih del in združuje repozitorije  Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru, Repozitorij Univerze v Ljubljani, Repozitorij Univerze na Primorskem, Repozitorij Univerze v Novi Gorici, Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije, Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij, Arhiv družboslovnih podatkov, VideoLectures.NET, Digitalna knjižnica Slovenije, Spletni arhiv NUK, Digitalna knjižnica Ministrstva za obrambo, Repozitorij Sci Vie, CLARIN.SI in ZRC SAZU. Ob oddaji v repozitorij se istočasno preverja tudi plagiatorstvo oddanega dokumenta. 

CORE (COnnecting REpositories) je britanski agregator odprto dostopnih objav v repozitorijih s celega sveta. V bazo je vključenih 10,286 podatkovnih baz iz 147 držav in vsebuje več kot 207 mil. znanstvenih odprtodostopnih člankov.