Postopek tiskanja v Univerzitetni knjižnici Maribor
1. na e-mail saso.logar@um.si pošljete datoteko, ki ima končnico .STL
(maximalna velikost modela je lahko 20cmX20cmX18cm)
3. Vaš izbrani model predamo v tisk
4. Po končanem tisku, prejmete e-mail obvestilo, kdaj bo model pripravljen za prevzem.
5. Prevzem in plačilo 3D natisnjenega modela v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Ko nekdo omeni “3D tiskanje” ali “3D tiskalnik” pomisli na tehnologijo, ki je pred slabim desetletjem obrnila svet na glavo. V resnici se 3D tisk v industrijskem svetu uporablja že od 80-ih let, k popularizaciji te tehnologije v zadnjem času pa je največ prispevala širša dostopnost in nižja cena. V nadaljevanju preberite, kaj je 3D tiskanje, kakšne so njegove prednosti in kakšne tehnologije ponuja.
3D-tiskanje ali aditivna proizvodnja je postopek izdelave trirazsežnih trdnih objektov skoraj katere koli oblike iz digitalnega modela. 3D-tiskanje se doseže z uporabo aditivnega postopka, pri katerem se v različnih oblikah odlagajo zaporedne plasti materiala. 3D-tiskanje se razlikuje od tradicionalnih proizvodnih tehnik, pri katerih se večinoma uporablja odstranjevanje materiala z metodami, kot sta rezanje ali vrtanje (subtrakcijski postopki).
Tehnologija se uporablja za prototipizacijo in porazdeljeno proizvodnjo na področjih nakita, obutve, industrijskega oblikovanja, arhitekture, inženirstva in konstrukcije (AEC), avtomobilske, letalske in vesoljske industrije, dentalne in medicinske industrije, izobraževanja, geografskih informacijskih sistemov, gradbenega inženirstva in drugje.
3D tiskalniki lahko za tisk uporabljajo veliko različnih materialov (npr. guma, plastika, papir, poliuretanski materiali, kovine in podobno ), izbira pa je odvisna od zmogljivosti in tipa tiskalnika. V splošnem se materiali po plasteh nanašajo na različne načine, a najpogostejši v tiskalnikih je nanos topljenega polimera skozi majhno šobo. Polimer je v večini primerov topljiva plastika z ugodnimi lastnostmi za topljenje in hlajenje (v angleščini se uporablja plastika PLA ali bolj vzdržljiva ABS, ki za uporabo potrebuje ogrevano posteljo za nanos). 3D tiskalnik filament med 3D tiskanjem vleče v ogrevano glavo (ang. extruder), kjer se filament stopi in skozi šobo nanese na tiskalno posteljo, kjer se ob plastnem nanašanju, material počasi strjuje in dobiva željeno obliko.
Za delovanje mora biti šoba ali baza sposobna premikanja po delovnem prostoru vsaj v treh oseh – torej treh dimenzijah (X,Y,Z). Načeloma vsako os poganja svoj motor – zato je kvaliteta tiska odvisna od natančnosti in kvalitete pogonskih in transportnih komponent, predvsem pa tudi od vodenja motorjev.
