Odprtodostopne revije

 Pri izboru revije ali založnika za objavo si lahko pomagamo:

- s smernicami THINK CHECK SUBMIT , kjer nas opozarjajo na pasti nepoštenih založniških praks,

- s seznamom DOAJ, na katerem so preverjene odprto dostopne revije,

- pogoje objavljanja in ponovne uporabe lahko preverimo na Sherpa/Romeo portalu, seveda pa jih je potrebno pred oddajo preveriti še pri založniku,

- preverimo pri kolegih ali določeno revijo oz. založnika poznajo in kakšne izkušnje imajo z njim.

Lahko si pomagamo s seznami nepoštenih založniških praks: LIST OF PUBLISHERS, na katerem so potencialni nezanesljivi založniki, in LIST OF STANDALONE JOURNALS na katerem so potencialne nezanesljive samostojne revije. Če revije ni na seznamu, preverimo še seznam založnika, ki revijo izdaja. V primeru, da revijo ali založnika najdemo na teh seznamih, ni priporočljivo z njimi sodelovati.

Financerji zahtevajo, da so rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, odprto dostopni. Pogodbe za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti z javnimi sredstvi vsebujejo zahtevo po odprti dostopnosti rezultatov raziskav najkasneje šest mesecev po objavi (npr. Obzorje 2020). V letu 2021 bo obvezna tudi objava raziskovalnih podatkov iz teh raziskav.

Podobne smernice je vlada RS Slovenije sprejela v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 in v Akcijskem načrtu izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020. 

Objavljanje v odprtodostopnih revijah (open access journals) imenujemo zlati odprti dostop (gold open access). Odprtodostopne revije omogočajo dostop do vseh člankov brez naročnine  in uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži svoje materialne avtorske pravice (npr. licence Creative Commons). V večini primerov avtor plača APC.

Odprtodostopne znanstvene revije se glede preverjanja kakovosti rokopisov, predloženih v objavo, ne razlikujejo od naročniških znanstvenih revij (recenzentski postopek).

Odprtodostopna znanstvena revija je na svetovnem spletu dostopna brezplačno, zato mora založnik sredstva za izdajanje pridobiti iz drugih virov. Najpogosteje stroške objave plača avtor (article-processing charges - APC), ki pridobi sredstva od matične ustanove (open access fund) ali financerja raziskave. Lahko pa se revija financira iz drugih sredstev (namenska javna sredstva, sredstva združenj, …) in avtor z objavo članka nima stroškov.

Med največje založnike odprtodostopnih revij sodijo profitna BioMed Central (od avgusta 2008 v lasti Springerja) in Hindawi Publishing Corporation ter neprofitni Public Library of Science-PLOS One  (primer objave slovenskih raziskovalcev), eLife, F1000 Research, Frontiers in PeerJ. Seznam odprtih revij znanstvenih združenj je objavljen v Society Publishers with Open Access Journals.

Z izdajanjem odprtodostopnih revij so se bili prisiljeni soočiti tudi tradicionalni znanstveni založniki, ki uporabljajo tako imenovani hibridni model odprtega dostopa. To pomeni, da so odprtodostopni samo tisti članki v reviji, za katere je tako objavo plačal avtor sam s plačilom APC.Financerje v zadnjem obdobku teh objav ne priznajo več, saj je zahtevajo objavo v zlatem odprtem dostopu.

V svetovnem merilu se podatki o kvalitetnih odprtodostopnih znanstvenih revijah zbirajo v Directory of Open Access Journals (DOAJ). Revije morajo skozi zahteven postopek preverjanja, preden jih umestijo na ta seznam. V WoS je indeksiranih preko 5.000 odprtodostopnih znanstvenih revij, v Scopusu preko 4.000 odprtodostopnih revij. 

Kompatibilnost programske opreme za odprte revije in repozitorije z OpenAIRE 

Na seznamu kompatibilnih repozitorijev je tudi DKUM. 

Slovenske odprto in prosto dostopne revije v DOAJ.

DOAB (odprtodostopne knjige)

DOAJ (odprtodostopne revije)

Open Access Slovenia - načini objavljanja

OpenDOAR (odprtodostopni repozitoriji)

THINK CHECK SUBMIT (seznam kriterijev)