Skip to main content

Odprtodostopne revije

Med pozitivnimi premiki znanstvenega komuniciranja je objavljanje v odprtem dostopu. Namen odprtega dostopa je, da so vsi rezultati raziskovanja, financirani z javnimi sredstvi, dostopni vsem pod enakimi pogoji.

Načini objavljanja v odprtem dostopu

 Pri izboru revije ali založnika za objavo si lahko pomagamo:

- s smernicami THINK CHECK SUBMIT , kjer nas opozarjajo na pasti,

- s seznamom DOAJ, na katerem so preverjene odprto dostopne revije,

- s seznami LIST OF PUBLISHERS, na katerem so potencialni nezanesljivi založniki in  , LIST OF STANDALONE JOURNALS na katerem so potencilane nezanesljive samostojne revije. Če revije ni na seznamu, preverimo še seznam založnika, ki revijo izdaja,

- preverimo pri kolegih ali določeno revijo oz. založnika poznajo in kakšne izkušnje imajo z njim.

Vse več financerjev zahteva, da morajo biti rezultati raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, odprto dostopniPogodbe za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti z javnimi sredstvi že vsebujejo zahtevo po odprti dostopnosti rezultatov raziskav najkasneje šest mesecev po objavi (npr. Obzorje 2020). 

Podobne smernice je vlada RS Slovenije septembra 2015 sprejela v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020.

Objavljanje v odprtih / odprtodostopnih revijah (open access journals) je označeno kot zlati odprti dostop(gold open access). Odprtodostopne revije omogočajo dostop do člankov brez naročnine  in uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice (npr. licence Creative Commons).

Večina brezplačno dostopnih znanstvenih revij trenutno še uporablja avtorskopravni model naročniških revij (avtor prenese materialne avtorske pravice založniku), zato jih bolj ustrezno poimenujemo prostodostopne revije.

Odprto in prosto dostopne znanstvene revije se glede preverjanja kakovosti rokopisov, predloženih v objavo, ne razlikujejo od naročniških znanstvenih revij (recenzentski postopek).

Za objavo v naročniški znanstveni reviji večinoma ni potrebno plačilo, založnik svojo dejavnost financira s prodajanjem vsebine (predvsem) raziskovalnim knjižnicam. Odprto ali prosto dostopna znanstvena revija je na svetovnem svetu dostopna brezplačno, zato mora založnik sredstva za izdajanje pridobiti iz drugih virov. Najpogosteje stroške objave plača avtor (article-processing charges), ki pridobi sredstva od matične ustanove (open access fund) ali financerja raziskave, lahko pa se revija financira iz drugih sredstev (namenska javna sredstva, sredstva združenj, …) in avtor z objavo članka nima stroškov.

Med največje založnike odprtodostopnih revij sodijo profitna BioMed Central (od avgusta 2008 v lasti Springerja) in Hindawi Publishing Corporation ter neprofitni Public Library of Science (primer objave slovenskih raziskovalcev), eLifeF1000 ResearchFrontiers in PeerJ. Seznam odprtih revij znanstvenih združenj je objavljen v Society Publishers with Open Access Journals.

Z izdajanjem odprtodostopnih revij eksperimentirajo tudi tradicionalni znanstveni založniki:

  • SpringerOpen, različni poslovni modeli, npr. revija Human-centric Computing and Information Sciences je del portfelja SpringerOpen, stroške izdajanja v celoti pokriva korejsko združenje Future Technology Research Association International, licenca Creative Commons Attribution; SpringerPlus je interdisciplinarna revija, licenca Creative Commons Attribution
  • Wiley Open Access (Wiley-Blackwell), založba zagotavlja izpolnjevanje določil za obvezno shranjevanje objav s strani financerjev ali ustanov, licenca Creative Commons Attribution Non Commercial
  • Sage Open, licenca Creative Commons Attribution
  • Taylor & Francis Open, licenca priznanje avtorstva, le za nekomercialno uporabo
  • Nature Publishing Group, revija Scientific Reports, avtor izbere med licencama Attribution-Noncommercial-NoDerivs 3.0 Unported in Attribution-Noncommercial-Share Alike 3.0 Unported
  • British Medical Journal, revija BMJ Open, licenca Creative Commons Attribution-Non Commercial
  • American Institute of Physics, revija AIP Advances, licenca Creative Commons Attribution 3.0 Unported
  • Genetics Society of America, revija G3, licenca Creative Commons Attribution
  • The Royal Society, revija Open Biology, licenca Creative Commons Attribution

V svetovnem merilu se podatki o odprto in prosto dostopnih znanstvenih revijah zbirajo vDirectory of Open Access Journals (DOAJ). V WoS je indeksiranih preko 500 odprto in prosto dostopnih znanstvenih revij, v Scopusu preko 1200. Primera odprtodostopnih revij z visokim dejavnikom vpliva v letu 2010 sta Nucleid Acids Research (7,836) in Public Library of Science One (PLoS One, 4,411). Kako so s strani člankov WoS citirane odprto in prosto dostopne revije, evidentirane v DOAJ, so analizirali v publikaciji Investigating the citations received by Journals of Directory of Open Access journals from ISI Web of Science’s articles.

Kompatibilnost programske opreme za odprte revije in repozitorije z OpenAIRE

Slovenske odprto in prosto dostopne revije:

  1. preko 30 revij, evidentiranih v DOAJ
  2. druge: Digitalna knjižnica Slovenije - Znanstveno časopisje in članki

{{system_footer}}